Morda ste izbirčni glede vlažilne kreme, odstranjevalca ličil in nočnega seruma – kako dobro pa ste seznanjeni z delovanjem in sestavo izdelkov, ki jih nanašate na kožo?
Kozmetika je vse, kar se uporablja za čiščenje, polepšanje, spodbujanje privlačnosti ali spreminjanje videza. Povprečen potrošnik vsak dan uporabi približno deset kozmetičnih izdelkov, njegova koža pa je posledično izpostavljena približno 126 različnim kemikalijam.
Koža je največji organ v našem telesu in telo ščiti pred okolico. Je »prepusten zaščitnik«, ki določenim snovem omogoča prehod v notranjost, določene pa zadrži na površju. Zgrajena je iz več plasti.
Najbolj zunanja plast kože je stratum corneum, ki ga sestavljajo odmrle kožne celice. Zadrži večino izdelkov, ki jih nanašamo na kožo (npr. vodo, olja, vlažilne kreme), saj je večina molekul preprosto prevelikih, da bi zdrsnila skozi razpoke med »opekami« odmrlih kožnih celic.
To je seveda zaželeno, saj na ta način ti izdelki ustvarijo tanko plast na površini kože, ki preprečuje transepidermalno izgubljanje vlage in izsušitev, hkrati pa kožo ščiti pred okoljskimi dejavniki. Po drugi strani osmotsko aktivne snovi (kot je npr. glicerin, propilen glikol, natrijev PCA) prodirajo skozi kožo vse do stratum granulosum in zadržujejo vodo v tem predelu, kar prav tako preprečuje izsušitev. Prav te snovi s sabo potegnejo tudi aktivne učinkovine v kozmetičnih izdelkih, npr. peptide. Le redke učinkovine lahko dosežejo stratum basale in dermis.
Odgovor na to vprašanje je DA, vendar je potrebnih nekaj pojasnil.
Onesnažen zrak je sestavljen iz drobnih visoko reaktivnih nanodelcev, ki nastanejo med zgorevanjem (npr. med gorenjem bencina v avtomobilskem motorju). Ti nanodelci pristanejo na koži in tvorijo reaktivne kisikove spojine, ki kožo poškodujejo, tako da uničijejo dermalna vlakna kolagena in elastina. V kolikor se nanodelci ne dotaknejo kože, reaktivne kisikove spojine ne bodo nastale in škode ne bo.
Ravno tukaj pa postane pomembna tanka zaščitna plast, ki jo na koži naredijo določeni kozmetični izdelki, ki omogočajo, da nanodelci ostanejo na vrhu te plasti, se kože ne dotaknejo in ne morejo prodreti vanjo. To je lahko plast dimetikona, mineralnega olja, karitejevega masla itd.
Nekatere kozmetične formulacije vsebujejo dodatne antioksidante in trdijo, da te sestavine ščitijo pred onesnaževanjem kože. Antioksidant je snov, ki lahko donira elektron reaktivni kisikovi vrsti. Takšne snovi vključujejo vitamin C, vitamin E, vitamin A, katehine zelenega čaja, resveratrol itd. Vendar se antioksidanti na koži hitro porabijo, ko je ta izpostavljenaP soncu. Izziv je zagotoviti dovolj prisotnih antioksidantov. Zdi se, da je fizično ujemanje nanodelcev bolj izvedljiv mehanizem za kozmetično zaščito kože pred onesnaženjem kot kemični antioksidanti.
Preprost odgovor je NE.
Konzervansi so potrebni za preprečevanje razmnoževanja bakterij (in posledično za preprečevanje nastanka okužb) v izdelkih, ki vsebujejo vodo. Kozmetični izdelki niso namenjeni zaužitju in jih ne smete polagati na odprte rane, kjer se absorpcija lahko poveča. Na splošno so konzervansi v kozmetiki zelo varni in je vsaka pretirana skrb odveč.
Najpogosteje uporabljeni konzervansi v kozmetiki so parabeni. Incidenca alergijskega in iritacijskega kontaktnega dermatitisa zaradi parabenov je izjemno nizka. Na splošno ameriški Urad za hrano in zdravila (FDA), ugotavlja, da so le-ti varni v majhnih količinah in ne predstavljajo očitnih tveganj za zdavje.
»V zadnjem času veliko kozmetičnih izdelkov vsebuje nalepke, na katerih piše, da ne vsebujejo parabenov, kar je zanimiva in pametna marketinška poteza,« pravi Zoe Diana Draelos, specialistka dermatologije. Številni izdelki res ne vsebujejo več parabenov, ampak te večinoma nadomešča Kathon-CG, znan tudi kot metokloroizotalizolinon. Kathoni so učinkoviti konzervansi, vendar nimajo tako čistega varnostnega zapisa kot parabeni, prav tako je pojavnost alergijskega kontaktnega dermatitisa veliko pogostejša. Posledično je ta kategorija konzervansov v EU dovoljena samo v izdelkih za izpiranje (npr. v šamponih in balzamih za lase). Trditev »brez parabena« lahko dejansko pomeni, da je izdelek manj varen.
Ana Šujica, študentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani
Viri in literatura:
https://purposeandbeauty.com/blogs/news/preservatives-bad-for-your-skin
https://www.scientificamerican.com/article/how-safe-are-cosmetics/
